Najhitrejši, najmočnejši, nadčloveški – Tadej Pogačar


Tadej Pogačar je takole poziral z mavrično 
majico in zlato kolajno svetovnega prvaka.

(Tadej Pogačar in posa con la maglia arcobaleno 
e la medaglia d'oro di campione del mondo.)

Mavrična majica svetovnega prvaka je za eno leto v lasti najboljšega kolesarja na svetu. 
Tadej Pogačar je v Zürichu prikazal zgodovinsko predstavo za največji uspeh slovenskega reprezentančnega kolesarstva in za uresničitev svojih otroških sanj.

To je uresničitev sanj vseh generacij slovenskega kolesarstva. 
Vsi, ki spremljajo kolesarstvo, so dihali s Tadejem, da bo zdržal. 
To je največji uspeh, ki ga lahko dosežeš v reprezentančnem kolesarstvu.
   - Martin Hvastija, športni direktor reprezentanc

30 Sep 2024 - Dnevnik (Slovenija)
Urban Sušnik, poročevalec iz Züricha

Po treh dnevih neprestanega dežja je na zgodovinsko nedeljo 29. septembra v Zürichu posijalo sonce. Temperatura je bila še vedno veliko bolj podobna pozno- kot zgodnjejesenskim (12 stopinj Celzija), a vse je bilo nared za veliki spektakel 97. svetovnega prvenstva v cestnem kolesarstvu. Ob lepem vremenu so v Zürich prišli številni ljubitelji tega športa, ki so bili nagrajeni z eno najbolj bravuroznih predstav v zgodovini tekmovanja. Njen avtor je bil nihče drug kot Tadej Pogačar.APTadej Pogačar je takole poziral z mavrično majico in zlato kolajno svetovnega prvaka.

Prvi kolesar sveta je bil pred začetkom 274-kilometrske dirke odločno prvi favorit, vseeno pa v mestu s skoraj pol milijona prebivalcev, ki ga krasi čudovito jezero, kjer je bil cilj dirke, ni bilo človeka, ki bi pred začetkom dirke upal napovedati, da bo 26-letni čudežni deček s Klanca pri Komendi dirko odločil že sto kilometrov pred ciljem. Tudi Tadej Pogačar sam ne. »Neverjetno. Po odlični sezoni sem si naložil veliko pritiska. Zdaj sem izpolnil otroške sanje in sem lastnik najlepše majice na svetu,« je po neponovljivi predstavi povedal Tadej Pogačar.

Tratnik vedel, kaj mora storiti

Slovenija je že v prvem kilometru po startu v Winterthurju razkrila svoje načrte. Izjemno delo pred prihodom v sedem odločilnih krogov v Zürichu so na čelu glavnine opravili Luka Mezgec, Matic Žumer in Jaka Primožič. Predvsem sta presenetila slednja, ki ne prihajata iz ekip svetovne serije, a sta uspešno narekovala močan tempo, da drugi niso mogli napasti Slovencev. Izkušeni Luka Mezgec je še enkrat pokazal, da je izjemen ekipni igralec, in se je podal v njemu neljubo vlogo kolesarja, ki je odgovoren za narekovanje tempa. »Mislim, da sem se prvič v karieri znašel v takšni vlogi, da sem bil takoj po startu na čelu,« je svojo vlogo opisal izkušeni Luka Mezgec, ki tudi ni mogel verjeti temu, kar se je zgodilo kasneje.

Ob prvem prihodu v Zürich je pobegnila močna skupina kolesarjev, Slovenci pa so na napad odgovorili z Janom Tratnikom, ki se je preselil v beg. Ker so Mezgec, Žumer in Primožič ostali brez moči, je Tadej Pogačar ostal s skrhano ekipo. Stvari je vzel v svoje roke in kar 100 kilometrov pred ciljem napadel iz glavnine. Nihče ni sledil, v ospredju pa je odločilno potezo opravil Tratnik, ki je kljub odsotnosti radijskih zvez počakal na svojega kapetana in nato zakrpal luknjo do preostalih ubežnikov na čelu dirke. »Moja naloga na dirki je bila, da pokrivam močne poskuse pobega, zato sem bil v ospredju. Motorist mi je prišel povedat, da je Tadej napadel in da je sam. Takoj sem vedel, kaj moram storiti,« je Jan Tratnik opisal ključni trenutek dirke. »Počakal sem ga, nato pa sva morala zakrpati še tisto minuto do čela. Tudi tam sem vedel, da moram čim dlje ostati s Tadejem, saj je bilo jasno, da pomoči ne bova dobila.« Tratnik je svojo nalogo opravil odlično, ob tem pa nam je razkril, kako močan je bil Tadej Pogačar včeraj. »Ko sva lovila ubežnike, mi je rekel, da mi bo dal nekaj menjav, da bo meni lažje. Moral sem ga umiriti in mu povedati, da mora on nato dirkati še 80 kilometrov in naj meni prepusti delo.«

Imel še dovolj energije za tek v cilju

Pogi in Tratnik se nista ustavila niti za trenutek, saj je v ozadju podivjanega Slovenca lovila celotna močna belgijska reprezentanca. Že ob naslednjem prečkanju najzahtevnejšega vzpona na Witikon je Pogačar sprožil nov napad, z njim pa je ostal le še Francoz Pavel Sivakov, sicer njegov sotekmovalec iz moštva UAE Emirates. »Pomembno je bilo, da sem imel ob sebi še Sivakova, ki je nekako tudi moj prijatelj. Pomagal je in mi je žal, da ni dobil kolajne, saj bi si jo zaslužil,« je s pogumnim Francozom žaloval slovenski as, ki se je zadnjega tekmeca otresel 51 kilometrov pred ciljem in nato nadaljeval dolgo pot do cilja. »Ob takšnih napadih te je vedno strah, da bo motor ugasnil. Ves čas sem imel dovolj podatkov, kaj se dogaja v ozadju, in po več kot 240 kilometrih dirke računaš, da tudi kolesarji za teboj niso več sveži ter da ne bodo sodelovali,« je Tadej Pogačar razložil, kako se je motiviral do konca dirke.

Uspelo mu je zdržati vse do konca, kjer ga je na cilju že čakala celotna reprezentanca z izjemo Primoža Rogliča, ki je na 64. mestu edini končal dirko. Drugi pomočniki so odstopili, se oprhali in nato skupaj slavili največji in močno želeni uspeh slovenske reprezentance. Na cilju so čustva premagala tudi Tadeja Pogačarja, ki je le s težavo skrival solze. Za konec pa je, kljub »samomorilnemu« napadu, zbral še dovolj moči, da je po slavju z ekipo stekel med množico fotografov in skočil v objem svoji zaročenki Urški Žigart, ki ima tudi veliko zaslug za včerajšnji uspeh. »Zbudila me je, saj sem prespal budilko. Zgodaj se je bilo treba dvigniti iz postelje, sam pa nisem ravno jutranji človek,« je na novinarski konferenci, že v majici svetovnega prvaka, razkril Tadej Pogačar. Njegova partnerica je v soboto tudi dobro tekmovala, ko je bilo vreme veliko bolj kislo in je v dežju in hudem mrazu osvojila 24. mesto. Naslov je ubranila Belgijka Lotte Kopecky.

Tudi Pogačar ni mogel mimo tragedije

»To je uresničitev sanj vseh generacij slovenskega kolesarstva. Vsi, ki spremljajo kolesarstvo, so dihali s Tadejem, da bo zdržal. To je največji uspeh, ki ga lahko dosežeš v reprezentančnem kolesarstvu,« je pomen zmage Tadeja Pogačarja opisal športni direktor reprezentanc Martin Hvastija. Zgodovinske predstave se je dotaknil pred dirko prvi konkurent Pogija Remco Evenepoel. »Ko je napadel, sem mislil, da je to samomorilni napad. Nisem si predstavljal, da bo šel do konca. Vsa čast,« je dejal svetovni prvak v kronometru, ki je na koncu zasedel peto mesto, družbo na odru za zmagovalce pa sta velikemu junaku delala Ben O'Connor in Mathieu van der Poel.

Ob enem najlepših dnevov v svoji karieri tudi Tadej Pogačar ni mogel mimo najbolj črnega trenutka Züricha 2024, ko se je na dirki mladink smrtno ponesrečila Muriel Furrer. »Velika žalost, izjemno težki trenutki za celotno kolesarstvo. Vsem nam je zelo težko, najtežje pa je njeni družini,« je komaj skrival solze ob odgovoru na to vprašanje. Smrt mlade Švicarke je še vedno zavita v tančico skrivnosti, na površje pa prihaja vse več podatkov o tem, da je bilo nudenje prve moči ponesrečenki nerazumljivo prepočasno.

***

Zürich v številkah

Sobota, ženske članice, Uster–Zürich (154,1 km): 1. Kopecky (Bel) 4,05:26, 2. Dygert (ZDA), 3. Longo Borghini (Ita), 4. Lippert (Nem), 5. Vollering (Niz) – vse isti čas, 24. Žigart +4:21, Kern in Pintar (vse Slo) sta odstopili.

Nedelja, moški člani, Winterthur–Zürich (273,9 km): 1. Pogačar (Slo) 6,27:30, 2. O'Connor (Avstral) +0:34, 3. Van der Poel (Niz) +0:58, 4. Skujinš (Lat), 5. Evenepoel (Bel) oba isti čas, 64. Roglič +12:09, Žumer, Primožič, Mezgec, Novak, Govekar in Jan Tratnik (vsi Slo) so odstopili.

***

Il più veloce, il più forte, il sovrumano: Tadej Pogačar

La maglia iridata del campione del mondo appartiene per un anno al miglior ciclista del mondo. 
Tadej Pogačar ha regalato a Zurigo una prestazione storica per il più grande successo del ciclismo nazionale sloveno e per la realizzazione del suo sogno d'infanzia.

"Questa è la realizzazione dei sogni di tutte le generazioni del ciclismo sloveno. 
Tutti coloro che seguono il ciclismo respiravano con Tadej che sarebbe durato. 
Questo è il più grande successo che si possa ottenere per il ciclismo nazionale".
   - Martin Hvastija

30 settembre 2024 - Diario (Slovenia)
Urban Sušnik, direttore sportivo delle squadre nazionali

Dopo tre giorni di pioggia incessante, il sole ha splendeto a Zurigo in una domenica storica, il 29 settembre. La temperatura era ancora molto più da tardo autunno che da inizio autunno (12 gradi Celsius), ma tutto era pronto per il grande spettacolo del 97esimo Campionato mondiale di ciclismo su strada. Con il bel tempo, molti appassionati di questo sport sono venuti a Zurigo e sono stati premiati con una delle esibizioni più coraggiose nella storia della competizione. Il suo autore altri non è che Tadej Pogačar APTadej Pogačar ha posato così con una maglietta arcobaleno e la medaglia d'oro del campione del mondo.

Il ciclista numero uno al mondo era chiaramente il primo favorito prima della partenza della corsa di 274 chilometri, ma nella città di quasi mezzo milione di abitanti, adornata da un bellissimo lago, dove si è conclusa la corsa, non c'era nessuno che osasse prevedere prima della partenza che il 26enne prodigio di Klanac pri Komenda deciderà la corsa già un centinaio di chilometri prima del traguardo. Nemmeno lo stesso Tadej Pogačar. "Incredibile. Mi sono messo molta pressione dopo una grande stagione. Ora ho realizzato il mio sogno d'infanzia e possiedo la maglia più bella del mondo", ha detto Tadej Pogačar dopo la prestazione unica.

Tratnik sapeva cosa doveva fare

La Slovenia ha già rivelato i suoi piani nel primo chilometro dopo la partenza da Winterthur. Luka Mezgec, Matic Žumer e Jaka Primožič hanno fatto un lavoro eccezionale prima di arrivare ai sette round decisivi di Zurigo in testa al gruppo principale. Soprattutto questi ultimi, che non fanno parte delle squadre della serie mondiale, sono stati particolarmente sorprendenti, ma sono riusciti a dettare un ritmo forte in modo che gli altri non potessero attaccare gli sloveni. L'esperto Luka Mezgec ha dimostrato ancora una volta di essere un grande giocatore di squadra e ha assunto il ruolo impopolare del pilota responsabile di dettare il ritmo. "Penso che per la prima volta nella mia carriera mi sono trovato in un ruolo tale da essere in testa subito dopo la partenza", ha descritto il suo ruolo l'esperto Luka Mezgec, che non poteva credere a quello che è successo dopo.

Appena arrivati ​​a Zurigo un forte gruppo di ciclisti è fuggito e gli sloveni hanno risposto all'attacco con Jan Tratnik, che è fuggito. Poiché Mezgec, Žumer e Primožič sono rimasti senza potere, Tadej Pogačar si è ritrovato con una squadra distrutta. Ha preso in mano la situazione e ha attaccato dal corpo principale 100 chilometri prima del traguardo. Nessuno lo ha seguito, ma la mossa decisiva è stata fatta in primo piano da Tratnik che, nonostante l'assenza di comunicazioni radio, ha aspettato il suo capitano e poi ha ricucito il distacco dagli altri fuggitivi in ​​testa alla corsa. “Il mio compito in gara era quello di coprire i forti tentativi di fuga, quindi ero davanti. Il motociclista è venuto a dirmi che Tadej aveva aggredito e che era solo. Ho capito subito cosa dovevo fare", Jan Tratnik ha descritto il momento chiave della gara. "L'ho aspettato e poi abbiamo dovuto rattoppare la fronte per un altro minuto. Anche lì sapevo che dovevo restare con Tadej il più a lungo possibile, perché era chiaro che non avremmo ricevuto aiuto." Tratnik ha svolto perfettamente il suo lavoro e allo stesso tempo ci ha rivelato quanto sia forte Tadej Pogačar era ieri. "Quando stavamo inseguendo i fuggitivi, mi disse che mi avrebbe dato alcune modifiche per facilitarmi le cose. Ho dovuto calmarlo e dirgli che poi deve correre altri 80 chilometri e lasciare il lavoro a me."

Avevo ancora abbastanza energia per arrivare al traguardo

Pogi e Tratnik non si sono fermati nemmeno un attimo, mentre tutta la forte nazionale belga inseguiva il frenetico sloveno sullo sfondo. Alla successiva traversata della salita più impegnativa al Witikon, Pogačar ha lanciato un nuovo attacco, lasciando con sé solo il francese Pavel Sivakov, altrimenti suo compagno di squadra della squadra degli Emirati Arabi Uniti. "Era importante avere Sivakov con me, che in qualche modo è anche mio amico. Ha aiutato e mi dispiace che non abbia vinto una medaglia, perché se la meritava", ha pianto l'asso sloveno insieme al coraggioso francese, che si è scrollato di dosso l'ultimo concorrente 51 chilometri prima del traguardo e poi ha continuato il lungo viaggio verso la traguardo. "Con tali attacchi hai sempre paura che il motore si spenga. Per tutto il tempo avevo abbastanza informazioni su ciò che stava accadendo in background, e dopo più di 240 chilometri di gara ti aspetti che i corridori dietro di te non siano più freschi e che non partecipino," ha spiegato Tadej Pogačar come ha spiegato si è motivato fino alla fine della gara.

È riuscito a resistere fino alla fine, dove già al traguardo lo aspettava l'intera squadra nazionale, ad eccezione di Primož Roglič, che è stato l'unico a concludere la gara al 64esimo posto. Gli altri assistenti si sono dimessi, si sono fatti una doccia e poi insieme hanno festeggiato il successo più grande e tanto desiderato della Nazionale slovena. Al traguardo l'emozione ha preso il sopravvento anche su Tadej Pogačar, che ha avuto difficoltà a nascondere le lacrime. Alla fine, nonostante l'attacco "suicidio", ha raccolto le forze sufficienti per correre tra la folla di fotografi dopo aver festeggiato con la squadra ed è saltato tra le braccia della sua fidanzata Urška Žigart, alla quale va anche molto merito del successo di ieri. "Mi ha svegliato perché avevo dormito con la sveglia. Dovevo alzarmi presto dal letto, ma non sono proprio una persona mattiniera", ha rivelato in conferenza stampa Tadej Pogačar, già con indosso la maglia del campione del mondo. Anche il suo compagno ha gareggiato bene sabato, quando il tempo era molto più aspro, chiudendo 24° sotto la pioggia e un freddo pungente. La belga Lotte Kopecky ha difeso il titolo.

Nemmeno Pogačar ha potuto evitare la tragedia

"Questa è la realizzazione dei sogni di tutte le generazioni del ciclismo sloveno. Tutti coloro che seguono il ciclismo respiravano con Tadej che sarebbe durato. Questo è il più grande successo che si possa ottenere nel ciclismo nazionale", ha affermato Martin Hvastija, direttore sportivo della nazionale, descrivendo il significato della vittoria di Tadej Pogačar. Il primo concorrente della Pogi, Remco Evenepoel, ha sfiorato la storica prestazione prima della gara. “Quando ha attaccato, ho pensato che fosse un attacco suicida. Non immaginavo che sarebbe arrivato fino in fondo. Onore a tutti," ha detto il campione del mondo a cronometro, che ha concluso al quinto posto, e Ben O'Connor e Mathieu van der Poel hanno accompagnato il grande eroe sul podio dei vincitori.

In uno dei giorni più belli della sua carriera, anche Tadej Pogačar non poteva perdersi il momento più buio di Zurigo 2024, quando Muriel Furrer ebbe un incidente mortale nella gara junior. "Grande tristezza, tempi estremamente difficili per tutto il ciclismo. È molto difficile per tutti noi, ma è la cosa più difficile per la sua famiglia", ha difficilmente potuto nascondere le lacrime nel rispondere a questa domanda. La morte della giovane svizzera è ancora avvolta nel mistero, ma sempre più informazioni stanno emergendo sul fatto che i primi soccorsi sono stati inspiegabilmente troppo lenti a prestare alla vittima.

***

Zurigo in cifre

Sabato 28, élite femminile, Uster-Zürich (154.1 km): 
1. Kopecky (Bel) 4.05:26, 
2. Dygert (USA), 
3. Longo Borghini (Ita), 
4. Lippert (Germania), 
5 Vollering (Niz) – s.t., 
24. Žigart +4:21, Kern e Pintar (Slo) ritirate.

Domenica 29, élite uomini, Winterthur–Zürich (273,9 km): 
1. Pogačar (Slo) 6:27:30, 
2. O'Connor (Australia) +0:34, 
3. Van der Poel (Niz) +0:58, 
4 . Skujinš (Lat), 
5. Evenepoel (Bel) s.t., 
64. Roglič +12:09, Žumer, Primožič, Mezgec, Novak, Govekar e Jan Tratnik (Slo) ritirati.

Commenti

Post popolari in questo blog

Dalla periferia del continente al Grand Continent

Chi sono Augusto e Giorgio Perfetti, i fratelli nella Top 10 dei più ricchi d’Italia?

I 100 cattivi del calcio