Pogačar je bil presenečen


AP - Tadej Pogačar: V Sanremo se bom vrnil le še, če si bom zaželel fokače.

Slovenski kolesarski as Tadej Pogačar (UAE Team Emirates-XRG) je zmagal na prvem spomeniku sezone Milano–Sanremo in tako le osvojil prvo od dveh največjih enodnevnih dirk, ki sta mu v karieri še manjkali.

23 Mar 2026 - Dnevnik (Slovenija)
Gregor Terzič

»Samo vprašanje časa je, kdaj bo zmagal,« je po dirki od Tirenskega do Jadranskega morja razpredal Mathieu van der Poel (Alpecin-Premier Tech), dvakratni zmagovalec uvodnega spomenika sezone Milano–Sanremo, ki je bil na tej dirki v zadnjih letih pogosto trn v peti Tadeju Pogačarju. Nizozemec se je izkazal kot prerok, čeprav so bile možnosti za uresničitev njegovih besed glede na formo 27-letnika s Klanca pri Komendi velike. Pogačarju sicer dirka Milano–Sanremo ne ugaja, česar nikoli ni skrival, a je jasno, da si jo je zato še toliko bolj želel v svoji zbirki, do nje pa je prišel na najbolj dramatičen način – v ciljnem sprintu je bil za centimeter ali dva hitrejši od Britanca Toma Pidcocka (Pinarello Q36,5). Le še zmaga na dirki Pariz–Roubaix ga zdaj loči od tega, da se pridruži trem Belgijcem – Eddyju Merckxu, Rogerju De Vlaemincku in Riku Van Looyju – ter postane četrti kolesar v zgodovini, ki bi zmagal na vseh petih spomenikih.

Italijani vozijo kriminalno

»V Sanremo se bom vrnil le še, če si bom zaželel fokače (znameniti italijanski kruh, op. p.),« je po zmagi, ki jo je označil za eno največjih v svoji karieri, povedal Tadej Pogačar in namignil na to, da na klasiki Milano–Sanremo morda ne bo nastopil nikoli več. Do tako želenega uspeha je prišel v šestem poizkusu, potem ko je bil pred tem po vrsti 12., peti, četrti in dvakrat tretji. Da utegne biti to njegov zadnji nastop na uvodnem spomeniku kolesarske sezone, je namignil tudi Tom Pidcock: »Tadej mi je rekel, da se zdaj, ko je zmagal, sem ne bo več vrnil.« Pogačar, ki živi v Monaku, ki je le okoli 40 kilometrov oddaljen od Sanrema, je na trasi dirke velikokrat treniral. Veseli se tudi, da mu tega zdaj ne bo več treba početi. »Končno mi ne bo več treba enkrat ali celo dvakrat na teden prihajati v Sanremo na trening. Res se je težko voziti tja vso zimo. Ob tem vedno tvegaš življenje. Brez zamere, toda nekateri italijanski šoferji vozijo resnično kriminalno,« je še dodal Pogačar.

Prvi odločilni trenutek na dirki se je zgodil dobrih 30 kilometrov pred ciljem, ko je pri veliki hitrosti prišlo do padca, v katerega je bil vpleten tudi Pogačar. S pomočjo moštvenih kolegov je dolgo lovil vodilne, skupino pa je ujel ob vznožju Cipresse. Tam je v dobrem kilometru in pol prišel na čelo, nato pa mu je ekipni kolega Isaac del Toro pripravil teren za napad. Z večkratnimi poizkusi se je znebil večine tekmecev z izjemo Pidcocka in van der Poela. Na zadnjem klancu Poggia je po slabem kilometru po novem silovitem napadu Pogačarja odpadel van der Poel, Pidcock pa je kljub številnim pospeševanjem slovenskega asa zdržal. Tudi po spustu in v zadnjih 100 metrih je sledil Pogačarju, ki pa je bil v sprintu za malenkost premočan v lovu na doslej izmuzljivo zmago.

Po padcu mislil, da je konec

Ker je padec Pogačarja prišel na enem ključnih delov dirke, je sprva pomislil, da je boj za zmago izgubljen. »Za trenutek sem pomislil, da je vsega konec, saj se je to zgodilo na ključnem odseku ceste proti začetku Cipresse. To vsekakor ni bilo idealno. Na srečo sem bil hitro na kolesu, poleg tega veliko škode ne na meni ne na kolesu ni bilo,« je pojasnil najboljši kolesar na svetu, ki je sprva nekoliko potarnal zaradi bolečin v kolenu. Da se je vseeno vmešal v boj za zmago, se je zahvalil ekipi. »Če ne bi imel tako kakovostne ekipe, bi se odpeljal kar naravnost proti cilju in ne desno na vrh Cipresse.« Da je v ciljnem sprintu nato ugnal Pidcocka, ga je nekoliko presenetilo. »Tom je res hiter v zaključkih, zelo eksploziven. Res je v formi in kar malce sem se bal, ker sem moral biti spredaj. Čakal sem do zadnjega, a vedel, da ne smem čakati predolgo, saj je bolj eksploziven kot jaz. Bilo je zelo tesno. Bil sem presenečen, da mi je uspelo.« Pogačarja zdaj čakata dva tedna premora, nato pa dirka po Flandriji, na kateri je slavil že v letih 2023 in lani. Čez tri tedne pa bo na sporedu Pariz–Roubaix, kjer je lani ob debiju zasedel drugo mesto.

***

AP - Tadej Pogačar: 
Tornerò a Sanremo solo se avrò voglia di focaccia.

Pogačar è rimasto sorpreso

L'asso del ciclismo sloveno Tadej Pogačar (UAE Team Emirates-XRG) ha vinto la prima classica della stagione, la Milano-Sanremo, aggiudicandosi così la prima delle due più importanti gare di un giorno che ancora gli mancavano in carriera.

23 mar 2026 - Dnevnik (Slovenia)
Gregor Terzič

«È solo questione di tempo prima che vinca», ha dichiarato dopo la gara dal Mar Tirreno al Mar Adriatico Mathieu van der Poel (Alpecin-Premier Tech), due volte vincitore della Milano-Sanremo, la prima classica della stagione, che negli ultimi anni è stato spesso una spina nel fianco per Tadej Pogačar in questa gara. L'olandese si è rivelato un profeta, anche se le possibilità che le sue parole si avverassero erano elevate, vista la forma del 27enne di Klanc pri Komendi. A Pogačar la Milano-Sanremo non piace, cosa che non ha mai nascosto, ma è chiaro che proprio per questo la desiderava ancora di più nella sua bacheca, e l'ha conquistata nel modo più drammatico possibile: nello sprint finale è stato più veloce di un centimetro o due del britannico Tom Pidcock (Pinarello Q36,5). Ora solo una vittoria alla Parigi-Roubaix lo separa dal raggiungere i tre belgi – Eddy Merckx, Roger De Vlaeminck e Rik Van Looy – e diventare il quarto ciclista nella storia ad aver vinto tutti e cinque i Monumenti.

Gli italiani guidano in modo criminale

«Tornerò a Sanremo solo se avrò voglia di focaccia», ha dichiarato Tadej Pogačar dopo la vittoria, che ha definito una delle più grandi della sua carriera, lasciando intendere che forse non correrà mai più la classica Milano-Sanremo. Ha raggiunto il successo tanto desiderato al sesto tentativo, dopo essersi classificato in precedenza dodicesimo, quinto, quarto e due volte terzo. Anche Tom Pidcock ha lasciato intendere che questa potrebbe essere la sua ultima partecipazione al monumento di apertura della stagione ciclistica: «Tadej mi ha detto che ora che ha vinto non tornerà più qui.» Pogačar, che vive a Monaco, a soli 40 chilometri da Sanremo, si è allenato molte volte sul percorso della gara. È anche felice di non doverlo più fare. «Finalmente non dovrò più venire a Sanremo una o addirittura due volte alla settimana per allenarmi. È davvero difficile guidare fin lì per tutto l’inverno. Inoltre, si rischia sempre la vita. Senza offesa, ma alcuni automobilisti italiani guidano in modo davvero criminale», ha aggiunto Pogačar.

Il primo momento decisivo della gara si è verificato a circa 30 chilometri dal traguardo, quando, a grande velocità, si è verificata una caduta che ha coinvolto anche Pogačar. Con l'aiuto dei compagni di squadra ha inseguito a lungo i leader, raggiungendo il gruppo ai piedi della Cipressa. Lì, dopo circa un chilometro e mezzo, è passato in testa, poi il compagno di squadra Isaac del Toro gli ha preparato il terreno per l'attacco. Con ripetuti tentativi si è sbarazzato della maggior parte degli avversari, ad eccezione di Pidcock e van der Poel. Sull'ultima salita del Poggio, dopo poco meno di un chilometro e un nuovo potente attacco di Pogačar, van der Poel è rimasto indietro, mentre Pidcock ha tenuto duro nonostante le numerose accelerazioni dell'asso sloveno. Anche dopo la discesa e negli ultimi 100 metri ha seguito Pogačar, che però nello sprint si è dimostrato leggermente più forte nella caccia a una vittoria finora sfuggente.

Dopo la caduta pensava che fosse finita

Poiché la caduta di Pogačar è avvenuta in uno dei tratti chiave della gara, inizialmente ha pensato che la lotta per la vittoria fosse ormai persa. «Per un attimo ho pensato che fosse tutto finito, dato che è successo in un tratto cruciale della strada verso l’inizio della Cipressa. Non è stato certo l’ideale. Per fortuna sono risalito subito in sella, inoltre non c'erano danni né a me né alla bici», ha spiegato il miglior ciclista del mondo, che inizialmente si è lamentato un po' per il dolore al ginocchio. Ha ringraziato la squadra per avergli permesso di rientrare comunque nella lotta per la vittoria. «Se non avessi avuto una squadra così forte, sarei andato dritto verso il traguardo e non a destra verso la cima della Cipressa.» Il fatto di aver poi battuto Pidcock nello sprint finale lo ha un po’ sorpreso. «Tom è davvero veloce nei finali, molto esplosivo. È davvero in forma e avevo un po' di paura, perché dovevo stare davanti. Ho aspettato fino all'ultimo, ma sapevo che non dovevo aspettare troppo a lungo, perché lui è più esplosivo di me. È stata una gara molto serrata. Sono rimasto sorpreso di esserci riuscito.» Pogačar ha ora due settimane di pausa, poi ci sarà la Giro delle Fiandre, dove ha già trionfato nel 2023 e l'anno scorso. Tra tre settimane è in programma la Parigi-Roubaix, dove lo scorso anno, al suo debutto, si è classificato secondo.

Commenti

Post popolari in questo blog

I 100 cattivi del calcio

Chi sono Augusto e Giorgio Perfetti, i fratelli nella Top 10 dei più ricchi d’Italia?

Echoes' Cycling Biography #4: Jean-Pierre Monseré