Šampion Pogačar, ki ga ne moreš ne imeti rad
Šampion Pogačar, ki ga ne moreš ne imeti rad
27 Jul 2026 - Dnevnik (Slovenija)
Urban Sušnik
Ne le slovenski navijači, ampak ves kolesarski svet je lahko navdušen nad tem, kar kaže Tadej Pogačar. Ob šampionski peti skupni zmagi na dirki po Franciji je 27-letnik tudi v zadnjih dveh dneh pokazal predstave, ki le dokazujejo njegovo veličino in potrjujejo dejstvo, da ga ne moreš ne imeti rad.Reuters Tadej Pogačar je kolesarski šampion, ki ga je kolesarski svet lahko le sanjal in ga zdaj preprosto lahko le obožuje, ko ga resnično ima.
Elitna četverica je v nedeljo v Parizu postala elitna peterica. Jacques Anquetil, Eddy Merckx, Bernard Hinault in Miguel Indurain imajo družbo. In to slovensko. Tadej Pogačar je postal peti zemljan, ki je petkrat (nikomur, z izjemo kaznovanega Armstronga, ni uspelo večkrat) osvojil kolesarsko dirko vseh dirk. 113. dirka po Franciji je po letih 2020, 2021, 2024 in 2025 znova v rokah volka s Klanca pri Komendi. Tudi tokrat je 27-letnik poskrbel za šov brez primere.
Tudi tokrat je dirkal vse do zadnjega metra in šele tam je izgubil bolj za prestižno zmago na Elizejskih poljanah. Pogačar je poskušal postati prvi kolesar po Bernardu Hinaultu leta 1982, ki bi v Parizu slavil v rumeni majici, a mu je načrte preprečil Mathieu van der Poel.
Tudi odličen pomočnik
Pogi je tudi v sobotni kraljevi etapi pridobil nove številne navijače in ponovno dokazal, da je izjemen človek. Nekateri športni šampioni so sila nedostopni in so ob svoji slavi zelo arogantni. Tadej
Pogačar je drugačen. Še več, najbolje se počuti, ko dela za druge. To je dokazal v soboto, ko je bila na francoski pentlji na sporedu kraljeva etapa s kar 5500 višinskimi metri. Številni so želeli nov Pogi šov. Tudi fant s Klanca v Komendi je priznal, da je pomislil na etapno zmago, a na koncu se je ponovno izkazal kot ekipni igralec, kar je v skladu z značajem kolesarstva kot ekipnega športa. Team player, kot bi se izrazili tuji novinarski kolegi.
Ob prečkanju najvišje točke letošnjega Toura, ko so šli kolesarji na prelaz Galibier (2642 m), se je Pogi prelevil v odličnega pomočnika ekipnega kolega Isaaca del Tora. Narekoval je močan tempo, da so se v skupini favoritov znebili Paula Seixasa – glavnega tekmeca Mehičana v boju za tretje mesto v skupnem seštevku in boju za najboljšega mladega kolesarja na dirki. Oba kolesarja Emiratov sta nato spustila Remca Evenepoela, ki je dokazal, da je drugi najboljši kolesar na letošnjem Touru, a kratko sta potegnila Pogačar in del Toro. No, ne gre pozabiti niti Richarda Carapaza, ki je bil daleč najbolj napadalen kolesar letošnje francoske pentlje in je zato prejel tudi posebno nagrado, prišel pa je še do druge etapne zmage.
Najbolj nazorno je premoč opisal Evenepoel
»Gospod v rumeni majici,« je slikovito delo svojega tokratnega pomočnika opisal Isaac del Toro, ki ni mogel skrivati ponosa, da je sotekmovalec slovenskega asa. »Ni skrivnost, da sem imel težave. Ampak to, kar je danes Pogačar naredil zame, je neverjetno. Ne znam opisati, kaj pomeni imeti takega sotekmovalca in vodjo. Zame je zares privilegij, da lahko nastopam na Touru v tej ekipi, zdaj pa sem končal še na odru za zmagovalce,« so besede ponosa kar vrele iz mladega Mehičana. »Vsi boste zdaj govorili o moji današnji predstavi, a dejstvo je, da je Isaac tudi meni pomagal, da sem prišel do rumene majice. Zato sem mu z veseljem vrnil uslugo,« je znova skromen ostal Tadej Pogačar. zmag ima po novem v svoji karieri že Tadej Pogačar. Na letošnji francoski pentlji je vpisal šest novih. Pet etapnih in skupno.
Kako (pre)močan je bil kapetan ekipe UAE Emirates-XRG na letošnjem Touru, najbolj nazorno govorijo besede prvega poraženca. Remco Evenepoel je na poti do Pariza slavil dve etapni zmagi, a vseeno je za 3320 kilometrov od Barcelone do francoske prestolnice potreboval dobrih šest minut več od slovenskega asa.
»Želim si biti boljši od Tadeja. Izjemno me motivira, da bi postal še boljši. Govorimo o verjetno najboljšem kolesarju na svetu in več kot zadovoljen sem lahko z letošnjim Tourom. Seveda bi rad zmagal, a če to zares želim storiti, je verjetno edina možnost, če Tadej ostane doma,« je bil po doseženem drugem mestu odlično razpoložen vedno zgovorni Remco Evenepoel. Belgijec se je ob svoji izjavi seveda zasmejal in dejal, da je to le šala, a je več kot jasno, da je v njej kar nekaj resnice. Vseeno pa spoštljivost najboljšega med zemljani – Pogačar s svojimi predstavami za marsikoga to ni – potrjuje naše besede, da Tadeja Pogačarja preprosto moraš imeti rad. To, kar dela za kolesarstvo in njegovo reklamo, je neverjetno in enostavno ga lahko le obožuješ – tudi če si njegov največji tekmec.
***
Il campione Pogačar, che non puoi non amare
27 luglio 2026 - Dnevnik (Slovenia)
Urban Sušnik
Non solo i tifosi sloveni, ma l’intero mondo del ciclismo non può che essere entusiasta di ciò che sta dimostrando Tadej Pogačar. Dopo la sua quinta vittoria finale al Tour de France, il ventisettenne ha offerto anche negli ultimi due giorni prestazioni che non fanno che dimostrare la sua grandezza e confermare il fatto che è impossibile non amarlo. Reuters Tadej Pogačar è il campione di ciclismo che il mondo del ciclismo poteva solo sognare e che ora, ora che ce l’ha davvero, non può che adorare.
Il quartetto d’élite è diventato domenica a Parigi un quintetto d’élite. Jacques Anquetil, Eddy Merckx, Bernard Hinault e Miguel Indurain hanno ora compagnia. E si tratta di uno sloveno. Tadej Pogačar è diventato il quinto ciclista al mondo ad aver vinto cinque volte (nessuno, ad eccezione dello squalificato Armstrong, ci è riuscito più volte) la gara ciclistica per eccellenza. La 113ª edizione del Tour de France è tornata nelle mani del «lupo» di Klanc presso Komenda, dopo le edizioni del 2020, 2021, 2024 e 2025. Anche questa volta il ventisettenne ha offerto uno spettacolo senza pari.
Anche questa volta ha corso fino all’ultimo metro e solo lì ha perso la prestigiosa vittoria sugli Champs-Élysées. Pogačar ha cercato di diventare il primo ciclista dopo Bernard Hinault nel 1982 a festeggiare a Parigi con la maglia gialla, ma i suoi piani sono stati sventati da Mathieu van der Poel.
Anche un ottimo gregario
Pogi ha conquistato numerosi nuovi sostenitori anche nella tappa regina di sabato, dimostrando ancora una volta di essere una persona straordinaria. Alcuni campioni sportivi sono estremamente inavvicinabili e, sulla scia della loro fama, si dimostrano molto arroganti. Tadej
Pogačar è diverso. Anzi, si sente al meglio quando lavora per gli altri. Lo ha dimostrato sabato, quando sul circuito francese era in programma la tappa regina con ben 5.500 metri di dislivello. Molti speravano in un nuovo «Pogi show». Anche il ragazzo di Klanc, a Komenda, ha ammesso di aver pensato alla vittoria di tappa, ma alla fine si è dimostrato ancora una volta un giocatore di squadra, in linea con la natura del ciclismo come sport di squadra. Un «team player», come direbbero i colleghi giornalisti stranieri.
All’attraversamento del punto più alto del Tour di quest’anno, quando i corridori hanno affrontato il passo del Galibier (2642 m), Pogi si è trasformato in un eccellente gregario del compagno di squadra Isaac del Toro. Ha imposto un ritmo sostenuto per consentire al gruppo dei favoriti di staccare Paul Seixas – il principale rivale del messicano nella lotta per il terzo posto nella classifica generale e per il titolo di miglior giovane della gara. I due corridori degli Emirati hanno poi lasciato andare Remco Evenepoel, che ha dimostrato di essere il secondo miglior corridore del Tour di quest’anno, ma Pogačar e del Toro hanno presto ripreso il comando. Non va dimenticato nemmeno Richard Carapaz, che è stato di gran lunga il corridore più aggressivo del Tour di quest’anno e per questo ha ricevuto anche un premio speciale, aggiudicandosi anche una seconda vittoria di tappa.
È stato proprio Evenepoel a descrivere in modo più chiaro la sua supremazia
«Il signore con la maglia gialla», così Isaac del Toro ha descritto in modo pittoresco il lavoro del suo attuale gregario, senza riuscire a nascondere l’orgoglio di essere compagno di squadra dell’asso sloveno. «Non è un segreto che avessi delle difficoltà. Ma quello che Pogačar ha fatto oggi per me è incredibile. Non so descrivere cosa significhi avere un compagno di squadra e un leader del genere. Per me è davvero un privilegio poter correre il Tour in questa squadra, e ora sono anche salito sul podio dei vincitori», le parole di orgoglio sgorgavano dal giovane messicano. «Ora parlerete tutti della mia prestazione di oggi, ma il fatto è che anche Isaac mi ha aiutato a conquistare la maglia gialla. Per questo gli ho restituito volentieri il favore», ha ribadito con la consueta modestia Tadej Pogačar. Tadej Pogačar ha ora all’attivo sei vittorie nella sua carriera. Al Tour de France di quest’anno ne ha conquistate sei nuove: cinque di tappa e una generale.
Quanto sia stato (eccessivamente) forte il capitano della squadra UAE Emirates-XRG al Tour di quest’anno lo dimostrano chiaramente le parole del primo sconfitto. Remco Evenepoel ha conquistato due vittorie di tappa sulla strada per Parigi, ma nei 3.320 chilometri da Barcellona alla capitale francese ha impiegato ben sei minuti in più rispetto all’asso sloveno.
«Voglio essere migliore di Tadej. Mi motiva moltissimo a migliorare ancora. Stiamo parlando probabilmente del miglior ciclista al mondo e non potrei essere più soddisfatto del Tour di quest’anno. Certo, mi piacerebbe vincere, ma se voglio davvero farlo, probabilmente l’unica possibilità è che Tadej resti a casa», ha dichiarato di ottimo umore, dopo aver conquistato il secondo posto, il sempre loquace Remco Evenepoel. Il belga ha ovviamente riso della sua affermazione, dicendo che si trattava solo di uno scherzo, ma è più che evidente che in essa c’è una buona dose di verità. Tuttavia, il rispetto che nutre il migliore tra i terrestri – Pogačar, con le sue prestazioni, per molti non lo è – conferma le nostre parole: Tadej Pogačar non può che essere amato. Quello che fa per il ciclismo e per la sua promozione è incredibile e non si può fare a meno di adorarlo – anche se sei il suo più grande rivale.
***
27 Jul 2026
Dnevnik (Slovenija)
Miha Andolšek
Tadej je najbolj vesel, ko dela za druge, in to priča o veličini
Pogovarjali smo se z Andrejem Hauptmanom, ki je pot Tadeja Pogačarja proti novi zmagi na dirki po Franciji spremljal iz prve vrste oziroma iz avtomobila športnega direktorja.
Ko je Tadej na startu, večina razmišlja, da se vsi drugi borijo le še za drugo mesto. V vašem avtu se tako bržkone ne razmišlja.
Seveda ne. Vsi vemo, da je Remco olimpijski prvak. Da je Paul Seixas devetnajstletni kolesar, ki bo v prihodnje zagotovo krojil sam vrh Toura. V karavani je ogromno odličnih kolesarjev, tudi kolesarstvo samo pa je zelo nepredvidljivo. Ena malenkost, recimo bolezen ali pa enostavno slab dan, in ni te več. Hitro se lahko stvari zasukajo na glavo, poglejte samo, kako je Tour končal Jonas. Tudi mi smo v preteklosti že imeli slabe dneve.
Tadej ni imel nobenih težav. In da razčistimo, noben naš kolesar ni imel težav z drisko. Adam Yates je imel težave z želodcem, Tim Wellens in Brandon McNulty pa se enostavno nista počutila najbolje. Nista bila v najboljšem zdravstvenem stanju, a nista imela nobenih bolezenskih simptomov. Šli smo skozi te težke trenutke, ekipa je ostala močna. Najbrž nihče od vas ni pričakoval, da se bomo na zadnjih dveh gorskih etapah lahko sestavili, dobili eno etapo, na drugi pa pomagali del Toru do zmagovalnega odra.
V kolesarstvu smo v preteklosti le redko videli, da bi rumena majica pomagala enemu izmed moštvenih kolegov.
Mi smo ekipa in kolesarji med sabo sodelujejo. Mislim, da je Tadej najbolj vesel takrat, ko dela za druge. Da se moštvenim kolegom lahko oddolži za pomoč. Tadej komaj čaka, da pride njegov sotekmovalec do priložnosti za zmago, in se mu z veseljem podredi. To priča o Tadejevi veličini.
Tadej je osvojil še peto zmago na Touru, toda poučna oziroma koristna sta bila bržkone tudi tista dva poraza, če lahko tako označimo drugo mesto na Touru. Iz porazov se bojda naučimo (naj)več.
Če bi gledal poraze, potem sem sam res izkušen. (smeh) Za Tadeja česa takšnega ne moremo reči, je pa res, da je to rivalstvo z Jonasom oba dvignilo na višjo raven. Drug drugega sta silila V zadnjem tednu ste imeli v ekipi kar nekaj zdravstvenih težav. So se lotile tudi Tadeja? v premikanje mej. In zdaj lahko vsi skupaj uživamo v tem, da spremljamo Tadeja na ravni, ki je blizu perfekcije.
Je bil to najboljši Tadej do zdaj?
Mislim, da je bila to njegova najboljša predstava na Touru. Ne absolutno najboljša, ampak najboljša na Touru.
Vse skupaj je zastrašujoče za njegove tekmece.
Ampak veste, saj ste videli, kako je. Remco je blizu, Jonas je padel, Seixas je mlad … Veste, kolikokrat se je zgodilo, da je bila neka ekipa leta dobra, potem pa … Nikoli ne veš. Ko začneš misliti, da si nepremagljiv, začneš izgubljati. Ampak Tadej to zelo dobro ve. Da je po vsaki zmagi še težje. Danes ali jutri si zmagovalec, naslednji teden pa je že nova tekma. Delati moraš naprej. Ker ne boš zmagal samo zato, ker si zmagal prejšnji teden.
V petkovi etapi ste bili v avtomobilu, v katerega je v tistem kaosu na pobočjih Alpe d'Hueza silovito trčil kolumbijski kolesar Einar Rubio.
Sreča je bila ta, da gospoda, ki je padel, nismo povozili čez glavo. Mislil sem že, da smo ga, pa ga k sreči nismo. V trenutku smo se ustavili. Seveda pa je nesrečni Rubio priletel v avto in bilo nam je zelo hudo, saj vemo, kaj za kolesarja pomeni že samo končati Tour. Res nam ni bilo vseeno. Ampak tako je v športu. Seveda pa si želimo, da bi bilo v prihodnje takih nesreč čim manj ali pa da jih sploh ne bi bilo. Vemo, da je treba dvigniti navijaško kulturo. Ker če se obrneš in skušaš narediti selfi, ko gre prvi kolesar mimo, padeš pod avto in lahko spraviš v nesrečo sebe ter tudi tistega, ki te je povozil in te bo imel vse življenje na duši. Lahko pa povzročiš še kaj hujšega.
Je šlo vse skupaj predaleč?
Ne vem, ali je šlo predaleč, saj je vedno tako. Vsako leto se kaj pripeti, letos se je nam. In ko se pripeti tebi, se te še toliko bolj dotakne. Res sem bil kasneje ves večer zelo raztresen, ker ko vidiš kolesarja, ki ni bil nič kriv in ima zaradi neumnosti 20 šivov, ti ni vseeno.
Za konec, bo Pogačar nastopil na letošnji Vuelti?
Kje je še Vuelta! Najprej moramo arhivirati Tour, po tem pa boste dobili uradno sporočilo naše ekipe.
****
27 luglio 2026 Dnevnik (Slovenia) Miha Andolšek
Tadej è più felice quando lavora per gli altri, e questo testimonia la sua grandezza
Abbiamo parlato con Andrej Hauptman, che ha seguito il percorso di Tadej Pogačar verso una nuova vittoria al Tour de France in prima fila, ovvero dall’auto del direttore sportivo.
Quando Tadej è alla partenza, la maggior parte delle persone pensa che tutti gli altri stiano lottando solo per il secondo posto. Nella vostra auto probabilmente non si ragiona in questo modo.
Certo che no. Sappiamo tutti che Remco è un campione olimpico. Che Paul Seixas è un ciclista diciannovenne che in futuro sarà sicuramente tra i protagonisti del Tour. Nel gruppo ci sono tantissimi ciclisti eccellenti, e il ciclismo stesso è molto imprevedibile. Basta un piccolo contrattempo, ad esempio un malessere o semplicemente una giornata no, e sei fuori dai giochi. Le cose possono capovolgersi in un attimo, basta vedere come è finito il Tour per Jonas. Anche noi in passato abbiamo avuto giornate no.
Tadej non ha avuto alcun problema. E, per chiarire, nessuno dei nostri corridori ha avuto problemi di diarrea. Adam Yates ha avuto problemi di stomaco, mentre Tim Wellens e Brandon McNulty semplicemente non si sentivano al meglio. Non erano in ottime condizioni fisiche, ma non presentavano alcun sintomo di malattia. Abbiamo superato questi momenti difficili, la squadra è rimasta forte.
Probabilmente nessuno di voi si aspettava che, nelle ultime due tappe di montagna, riuscissimo a rimetterci in sesto, a vincere una tappa e, nell’altra, ad aiutare Toru a salire sul podio.
Nel ciclismo, in passato, si è visto raramente che la maglia gialla aiutasse uno dei propri compagni di squadra.
Noi siamo una squadra e i corridori collaborano tra loro. Credo che Tadej sia più felice proprio quando lavora per gli altri. Per poter ricambiare l’aiuto ricevuto dai compagni di squadra. Tadej non vede l’ora che il suo compagno abbia l’occasione di vincere e si mette volentieri al suo servizio. Questo testimonia la grandezza di Tadej.
Tadej ha conquistato la sua quinta vittoria al Tour, ma anche quelle due sconfitte – se così possiamo definire il secondo posto al Tour – sono state probabilmente istruttive e utili. Si dice che dalle sconfitte si impari (il) massimo.
Se dovessi considerare le sconfitte, allora sarei davvero esperto. (risate) Di Tadej non possiamo dire lo stesso, ma è vero che questa rivalità con Jonas ha portato entrambi a un livello superiore. Si sono spinti a vicenda. Nell’ultima settimana avete avuto parecchi problemi di salute in squadra. Hanno colpito anche Tadej? a superare i propri limiti. E ora possiamo goderci tutti insieme il fatto di vedere Tadej a un livello che sfiora la perfezione.
È stato il miglior Tadej di sempre?
Credo che questa sia stata la sua migliore prestazione al Tour. Non la migliore in assoluto, ma la migliore al Tour.
Tutto questo è intimidatorio per i suoi avversari.
Ma sapete, l’avete visto voi stessi com’è. Remco è vicino, Jonas è caduto, Seixas è giovane… Sapete quante volte è successo che una squadra fosse forte per un anno e poi… Non si sa mai. Quando inizi a pensare di essere imbattibile, inizi a perdere. Ma Tadej lo sa benissimo. Che dopo ogni vittoria è ancora più difficile. Oggi o domani sei il vincitore, ma la settimana prossima c’è già una nuova gara. Devi continuare a lavorare. Perché non vincerai solo perché hai vinto la settimana scorsa.
Nella tappa di venerdì eravate in macchina, contro la quale, in quel caos sui pendii dell’Alpe d’Huez, si è scontrato violentemente il ciclista colombiano Einar Rubio.
Per fortuna non abbiamo investito alla testa il signore che era caduto. Pensavo già che l’avessimo fatto, ma per fortuna non è stato così. Ci siamo fermati immediatamente. Ovviamente lo sfortunato Rubio è finito contro l’auto e ci è dispiaciuto moltissimo, perché sappiamo bene cosa significhi per un ciclista anche solo portare a termine il Tour. Non ci era davvero indifferente. Ma così va lo sport. Ovviamente speriamo che in futuro ci siano il minor numero possibile di incidenti del genere, o che non ce ne siano affatto. Sappiamo che bisogna migliorare la cultura del tifo. Perché se ti giri e cerchi di scattare un selfie mentre passa il primo ciclista, finisci sotto un’auto e puoi causare un incidente a te stesso e anche a chi ti ha investito, che se lo porterà sul cuore per tutta la vita. Oppure puoi causare qualcosa di ancora più grave.
Si è andati troppo oltre?
Non so se si sia esagerato, perché è sempre così. Ogni anno succede qualcosa, quest’anno è toccato a noi. E quando capita a te, ti colpisce ancora di più. In effetti, in seguito sono stato molto distratto per tutta la serata, perché quando vedi un ciclista che non ha alcuna colpa e che, a causa di una sciocchezza, ha 20 punti di sutura, non te ne frega niente.
Per concludere, Pogačar parteciperà alla Vuelta di quest’anno?
Ma la Vuelta è ancora lontana! Prima dobbiamo archiviare il Tour, dopodiché riceverete un comunicato ufficiale della nostra squadra.
Commenti
Posta un commento